Protiurezna zaščita rok - metode tesitranja

3. april 2014

Kaj pomenita standard zaščite EN 388 in ISO 13997, razlike med njima in lastnosti rokavic, ki so testirane po eni ali drugi testni matodi.

Protiurezni materiali so izdelani v različnih oblikah in za različne namene, vključno z oblačili, obutvijo, rokavicami in zaščito glave. V večini primerov je potrebno vsako tveganje resne nevarnosti za ureze odstraniti iz delovne aktivnosti.

Seveda vseh tveganj proti urezninam na delovnem mestu ni mogoče izključiti zaradi same narave dela. V izogib poškodbam je potrebno uporabljati ustrezno varovlno opremo.

Najpogosteje so urezninam izpostavljene prav roke.

Rokavice z mehansko zaščito so certificirane po standardu  EN 388:2003, ki temelji na štirih značilnih elementih zaščite: odpornost na obrabo, na prerez, na trganje in na prebod. Vsak element razdeljen na nivo več nivojev zaščite. Odpornost na prerez se meri v petih nivojih, ostali trije pa v štirih. Višja stopnja označuje odpornejšo zaščito rokavice.

Index ureza se pri rokavicah pridobi s testom s pomočjo vrtečega se rezila vzdolž vzorcev tkanin, dokler rezilo ne predre tkanine. Vendar pa v primerih, da ima tkanina visoko odpornost na prerez, lahko test protiureznosti po EN 388 privede do napačnih rezultov. V takih primerih, se poslužujejo alternativne metode testiranja protiureznosti, ki je določena v standardu EN ISO 13997.

V postopku testiranja protiureznosti tkanine po ISO 13997 se uporablja ravno rezilo, ki poteka čez majhen kos tkanine. V primerjavi z metodo EN 388, se rezilo premika le na kratki razdalji, kar pomeni da je urez veliko manjši.

"Čeprav je potencialna škoda pri urezu z rezilom nekoliko manjša od tiste, s krožno žago ali laserskim rezalnikom, pa je vsekakor ne gre zanemariti, saj je tudi ta lahko usodna."

Čeprav je glavni namen preiskusov po standardu ISO 13997 zagotoviti podatke za primerjavo med različnimi tkaninami, so zahteve, tudi že vključene v EN 388 v del o preverjanju protiureznosti rokavic, vendar le pri nivojih 4 in 5. Trenutno je ta metoda  v standardu EN 388 navedena kot alternativa preskusu (neobvezna), se pa metoda kot obvezna uporablja pri nekaterih drugih standardih (primer ISO 15383 - preiskusne metode za gasilske rokavice).

Da bi si lažjo predstavo pomena vrednosti, ki so pripisane poleg standarda ISO 13997 pri posamezni protiurezni rokavici, so v nadaljevanju navedene okvirne, najpogosteje dosežene vrednosti oziroma primeri rezultatov  testiranj različnih materialov po metodah ISO 13997.

Neuradno mnenje je, da je primerjava med obema metodoma pogosto neustrezna, saj so načini testiranja lahko zelo različni (z različnimi materiali in z različnimi ravnmi uporabe testnih metod lahko pridemo do različnih podatkov). Prav tako je potrebno poudariti, da se rokavice ali tkanine testirajo v različne namene. Na splošno pa velja, da je metoda ISO 13997 bolj natančne za testiranje visokih stopenj odpornosti ureza. Proizvajalci tako naredijo nekakšen kompromis pri odločitvah po kateri testni metodi preverjati tkanine (saj je metoda ISO 13997 cenovno dražja in zamudnejša, ker se za vsak preiskuni kos uporabi novo rezilo).

Protiurezne rokavice, ki so testirane po metodi ISO 13997 najdete v naši spletni trgovini: